O meni

Jaz...
So sedaj ti trenutki ko si popolnoma na tleh.....
In ko tako lezim popoplnoma na tleh ,se spomnim sebe kot majhno puncko, majhnega otroka..koliko veselja je bilo v meni..ce je snezilo, sem takoj pohitela ven na svetlo, na sneg..se kepati, delati snezaka..lica so mi bila od srece rdeca..vsaj najmanjsi dogodek mi je kot otroku vzbudil veselje in sreco...bila sem sedaj leta zagrenjenjena...spet bom pricela iskati otroka v sebi..
Da vsedli se bomo s tvojo prijateljico in nabrale sopek vijolic, skopale zemljo,poiskale prozorno steklo in v to zakopale..za v spomin, za sreco..
Ves sedaj mi ob teh spominih gre na jok..tiloko srece in lepote...a vse pozabljeno...
Zato sem se pa jaz odlocila da bomo uzivale v spominih..iskale otrosrvo in nedolzno brezskrbnost..
Presreca sem...tukaj ze je...rada se imam ob teh spominih NEVENKA...